Iskanje
Ali živali pozimi zebe?

Ali živali pozimi zebe?

Prilagoditve živali na zimo

Ko postane mrzlo, se ljudje oblečemo, ogrejemo stanovanje in tako hitro uravnamo svojo telesno temperaturo. Živali ne znajo zakuriti ognja ali si sešiti oblačila. Na hladnejše dni pa se vseeno pripravijo.

Če res dobro opazuješ, lahko pozimi na visokogorskih travnikih Triglavskega narodnega parka zagledaš planinskega zajca. Njegov poleti rjav kožuh pozimi dobi snežno belo barvo, dlake postanejo gostejše – še posebno na ušesih.

Gost kožuh zajca varuje pred mrazom, zaradi bele barve pa je manj opazen za plenilce.

 

Pozimi aktivne živali, kot so ptiči in sesalci, se na zimo pripravijo z MENJAVO PERJA ali DLAKE, ki postane gostejša. Gostejša dlaka omogoči, da so živali toplotno bolje izolirane, saj se zmanjša toplotni tok med njihovim telesom in okolico, kar jim prepričuje izgubo toplote.

Polhi, ježi, medvedi in svizci se ob jesenski obilici hrane dodobra najedo, nato se umaknejo v svoja gnezda in brloge, kjer zimo prespijo.

Največja slovenska zver – medved – se poleti in jeseni obilneje hrani, da se zredi in poveča količino PODKOŽNEGA MAŠČEVJA.

Ker je pozimi hladno, bi morale živali jesti več, da bi ohranile telesno toploto. Zaradi zimskega pomanjkanja hrane, se nekatere živali pred zimo OBILNEJE HRANIJO, zimo pa prespijo. Takšnemu spancu pravimo zimsko spanje ali hibernacija.

Rjavemu kosmatincu in drugim živalim se pozimi zniža telesna temperatura, umiri se srčni utrip in upočasni presnova. Zmanjšajo porabo energije in zimo preživijo v brlogih, zemeljskih votlinah in drugih bivališčih, kjer se temperatura okolja bistveno ne spreminja.

Manjše živali se grejejo tudi tako, da tvorijo SKUPINE. Stisnejo se druga k drugi in preprečijo odtekanje toplote od svojih teles. V gnezdih so mladiči obdani še z naravnimi izolatorji, kot so puh, perje in slama.

ALI VEŠ?

  1. Tudi belka ali snežni jereb se pozimi obarva belo. Pod snegom si skoplje rove, kjer preživi zimo. To zanimivo koconogo kuro zaradi zimskih aktivnostih ljudje velikokrat vznemirimo, predvsem v okolici Velega polja,  Hribaric in na Mangartskem sedlu.
  2. Netopirjem se v času zimske otrplosti telesna temperatura spusti na 10 ˚C. Upade jim število srčnih utripov iz 88 na le 25 do 45 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 6 do 9 minut.
  3. Čebele v hladnih dneh čuvajo svojo matico, pri kateri prezimi vsa družina. Da se ne bi preveč ohladile, se zberejo v gruče in tako ustvarijo zadosti toplote.
  4. Pozimi lahko medved izgubi tudi polovico svoje teže.

Cilji učnega načrta

Ali živali pozimi zebe? 

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci sledijo spreminjanju narave v različnih letnih časih

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo, da so spremembe v okolju včasih za živali in rastline ugodne, včasih pa neugodne
  • učenci razlikujejo in opišejo živa bitja in okolja, v katerih živijo, ter kako ponavljajoče se spremembe vplivajo nanje (noč – dan, letni časi)
  • učenci opazujejo in opisujejo aktivnosti ljudi in živali v različnih vremenskih stanjih
  • učenci ugotavljajo vpliv vremena na naše aktivnosti in življenje rastlin in živali

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo ugotoviti, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene mere lahko prilagajo spremembam v okolju

5. razred:

NIT:

  • učenci znajo opisati različne vrste toplotne izolacije živih bitij in utemeljiti pomen

 

6. razred:

NAR:

  • učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«